Verjetno ste opazili rast cene zlata v zadnjem obdobju. V zadnjih 6-ih mesecih je zlato zraslo za približno 15%. Od konca zadnjega medvedjega trenda, od začetka leta 2014 pa že za več kot 80%. Zgodovina bikovskih trendov (1971-1980 in 1999-2012) nam govori, da največja rast cene zlata ne pride na začetku, ampak proti koncu bikovskega trenda. To pomeni, da če ste zamudili dosedanjo rast cene zlata, še ne pomeni, da ste zamudili večji del rasti cene zlata, medtem ko se ta vzpenja proti 4.000$ za unčo in višje (v času pisanja je zlato pri 1.775 $/oz).

 

Kaj pretežno poganja zlati bikovski trend?

 

To niso mali vlagatelji (razen izjem v manjšem številu, ki razumejo dinamiko) in tudi ne institucionalni vlagatelji (ki imajo ponavadi v svojih portfeljih le od 1 do 2 % zlata). Stabilno povpraševanje po zlatu prihaja s strani centralnih bank (še posebej Rusije in Kitajske) in super bogatašev. Pa ne samo s strani super bogatašev samih, ampak tudi s strani njihovih upravljavcev premoženja in finančnih svetovalcev. Le ti so desetletja zavračali zlato kot pomemben naložbeni razred in so svoje stranke potiskali v delnice, korporativne obveznice, alternativne naložbe kot je Private Equity in nepremičnine. V zadnjem času so vsi ti naložbeni razredi v slabem položaju. Delnice so se marca sesule in so pripravljene na ponoven, še hujši padec potem, ko so velik del izgube že nadoknadile. Trg korporativnih obveznic je na zelo trhlih temeljih. Pri življenju ga ohranjajo intervencije centralnih bank, ki to počnejo na nevzdržen način. Med tem, ko IPO-ji (financiranje podjetij z vstopom na borzo) usihajo, postaja Private Equity trg vse bolj nelikviden. Tudi nepremičnindski trg je zelo razgret in se mu ne obetajo najboljši časi. Zaradi tega ostaja zlato eden najboljših naložbenih razredov.

Zakaj zdaj skočiti na vlak zaščite premoženja?

Ali je za naložbo v zlato že prepozno?

 

Ampak ali ni morda že prepozno za naložbo v zlato? Po mojem videnju se bodo stvari takole odvijale naprej. Zaradi tiskanja denarja centralnih bank po vsem svetu in zaradi zadolževanja držav po vsem svetu, ki je brez primere, se krha zaupanje v vse glavne svetovne valute (z dolarjem na čelu). Posledično bodo vlagatelji postopoma iskali bolj varne naložbe, s katerimi bodo poskušali zaščititi svoje premoženje. Ta trenutek večina vlagateljev še ne vidi realne slike svetovnega gospodarstva. Zaslepljeni so z optimističnimi napovedmi, ki temeljijo na osnovi stimulativnih ukrepov zaradi korona krize. Vendar to nima nobene veze z realnostjo. Ko bodo to ugotovili, bo na žalost za večino že prepozno. In tukaj seveda stopi na sceno zlato. Ti trendi se po navadi začnejo počasi in nato nabirajo zagon (momentum). In ko cena zlata počasi a zanesljivo raste, vse več vlagateljev to opazi in sledi trendu. Še več denarja se steka v zlato, cena še bolj raste, kar povzroči, da to opazijo tudi tisti, ki tega do takrat še niso opazili. In ko začnejo tudi ti kupovati zlato, ceno potisnejo še višje. In ta proces ponavadi traja leta in leta. Je pa zmotno prepričanje, da samo vrednost zlata raste. Gre za to, da vrednost navadnega denarja (evra, dolarja, …) pada. Za določeno količino zlata (in tudi drugih dobrin in storitev) je treba plačati vedno več evrov ali dolarjev. In to je inflacija. Zelo verjetno na koncu tega bikovskega trenda cena zlata parabolično skoči nerealno visoko in logična posledica je potem korekcija navzdol. Vendar se padec ustavi na bistveno višjih nivojih od nivojev iz začetne faze bikovskega trenda. Vendar do tam je še daleč!

 

Zakaj bi čakali?

 

Centralne banke, super bogataši in njihovi svetovalci skačejo na ta vlak zaščite premoženja! Zakaj bi mi čakali in ostali na postaji? Medvedji trend zlata, ko je cena za kilogram padla iz 44.000€ na 28.000€ (to se je zgodilo v letih od 2012 do 2014), je za nami. Zlato je že preseglo rekordne ravni iz leta 2011/12 in je dolgoročno pozicionirano za nove najvišje nivoje. Nobeno presenečenje ne bo, če bo cena za kilogram te bleščeče kovine v naslednjih letih prebila 100.000€.