Razvoju vrednosti zlata zelo koristi razpršenost povpraševanja po zlatu. Zlato se uporablja kot:
– naložba,
– devizna rezerva,
– luksuzna dobrina in
– tehnološka surovina.
Zlato je:
– visoko likvidno,
– brez kreditnega tveganja (nikogaršnja obveznost),
– primanjkuje ga (omejena količina) in
– ohranja vrednost skozi čas.
Zlato je v marsičem posebno. Tako je tudi z vrednotenjem zlata. Ne da se ga vrednotiti z večino običajnih modelov vrednotenj, ki se uporabljajo za delnice in obveznice. Brez kuponov ali dividend metode diskontiranih denarnih tokov niso uporabne. Vrednotenje zlata je bolj intuitivno. Tržna cena se določa na vsakokratnem stičišču ponudbe in povpraševanja. Pri čemer v času gospodarske ekspanzije na ceno zlata pozitivno vpliva povpraševanje po nakitu, tehnološkemu zlatu in za dolgoročna varčevanja. V časih povečanega tveganja in negotovosti, ko trgi padajo, se pogosto poveča investicijsko povpraševanje po zlatu kot varnem pribežališču (»save haven«) in diverzifikatorju portfeljev. Na vlagateljev odnos do zlata vpliva tudi t.i. oportunitetni strošek. Torej cena konkurenčnih naložb predvsem obveznic in valut. V času nizkih obrestnih mer postane zlato, ki nima obresti, zanimivejše. Tudi sam »momentum« je za vlagatelje pomemben. Kapitalski tokovi, pozicioniranje in cenovni trendi lahko podžgejo ali pa potolčejo rast cene zlata.
5 razlogov zakaj je cena zlata (v USD) v zadnjih 20 letih zrasla za 6-krat
Pomembnost zlata kot naložbe v zadnjih 20 letih pri vlagateljih po vsem svetu raste. Cena zlata (v USD) je v tem času zrasla za 6 krat! Poglejmo si glavne dejavnike, ki so poskrbeli za to rast:
1. rast držav v razvoju – gospodarska rast, še posebej na Kitajskem in v Indiji, je povečala in razpršila tako potrošniško (nakit) in investicijsko bazo;
2. dostopnost trga – pojav ETF skladov s kritjem v fizičnem zlatu v letu 2003 in povečano število trgovcev s fizičnim zlatom po vsem svetu je vlagateljem močno olajšal dostop do zlata. S tem so se znižali stroški lastništva in povečala se je učinkovitost;
3. tržno tveganje – globalna finančna kriza je spodbudila k ponovnemu poudarku na učinkovitem obvladovanju tveganj in k večanju pomena nekaterih zelo likvidnih sredstev kot je zlato. Danes so trgovinske napetosti, vzpon populističnih politik in skrb glede gospodarskih in političnih obetov vzpodbudile vlagateje, da ponovno preučijo zlato kot ščit za nemirne čase. In vse več vlagateljev posega po zlatu;
4. monetarna politika – vztrajno nizke obrestne mere znižujejo oportunitetni strošek zlata in poudarjajo zlato kot vir dolgoročnih donosov. Še posebej v luči zgodovinskih nivojev globalnega dolga in tiskanja denarja;
5. centralne banke – rast zanimanja za zlato med centralnimi bankami (centralne banke so že 10 let zapored neto kupci in tako napovedujejo tudi za naprej), ki zlato uporabljajo za svoje devizne rezerve zradi varnosti in razpršenosti, je vzpodbudilo tudi druge vlagatelje, da upoštevajo in izkoristijo pozitivne naložbene lastnosti zlata.
