V četrtek, 24.2.2022, so se trgi burno odzvali na Putinov napad na Ukrajino. Cena zlata za unčo je v naslednjih nekaj urah zrasla skoraj za 100$. To je približno 5%, kar je za naložbeno zlato izjemno velik premik v tako kratkem času. Na drugi strani so v tem istem času velike izgube utrpele delnice in kriptovalute z bitcoinom na čelu.
Naložbeno zlato je zasijalo v svoji tradicionalni vlogi varnega zatočišča. V zgodovini se je namreč že ničkolikokrat pokazalo, da je ravno zlato najboljša zaščita premoženja v času gospodarskih kriz, recesij in vojn. Nasprotno se bitcoin ni izkazal v vlogi zaščite v kriznih situacijah, kot bi ga radi prikazali njegovi proponenti. Ravno nasprotno, skupaj z delnicami se je uvrstil med tvegane naložbene razrede. Kar je seveda tudi logično.
Kot ponavadi se je tudi tokrat izkazalo, da je bila prvotna reakcija vlagateljev pretirana. Nivoji na kapitalskih trgih so se še pred koncem dneva povsem normalizirali. Cene so se vrnile na izhodiščne vrednosti (tudi cena zlata).
Kaj lahko pričakujemo v naslednjih dneh, tednih, mesecih?
Kakršnokoli napovedovanje bi bila čista špekulacija. Lahko bi rekli: »Vse je mogoče!«. Lahko, da bodo sprte strani hitro našle rešitev, ki bi omogočila konec vojne in se bodo strasti hitro polegle. Po drugi strani se lahko situacija še zaostri. Vojna lahko traja tudi dlje časa, kot si danes predstavljamo. Lahko se tudi internacionalizira in bog ne daj preraste v 3. svetovno vojno. Razmere so ekstremno negotove in napovedovanje s kakšno občutno verjetnostjo je praktično nemogoče.
Kar vemo, je, da se je svetovna gospodarska rast že pred začetkom vojne pričela ohlajati. Vemo, da so v preteklih letih natiskali nepredstavljive količine vseh pomembnih svetovnih valut. Vemo, da je v vzponu inflacija, ki ni le začasne narave (zdaj to priznavajo tudi predstavniki pomembnih centralnih bank), ampak bo tukaj še vsaj 2 do 3 leta. Mimogrede, to je dovolj, da bodo ljudje ob velik del svojih prihrankov. Vemo, da so obrestne mere zelo nizke. In vemo, da so centralne banke pred izjemno težkimi nalogami oziroma odločitvami.
Na eni strani morajo poskusiti zaustaviti rast inflacije in jo v končni fazi tudi znižati na »sprejemljivo« raven 2 do 3 %. To lahko dosežejo predvsem z zaostrovanjem monetarne politike. Torej z višanjem obrestnih mer in z zniževanjem količine denarja v obtoku. To so za letos tudi že napovedale. Na drugi strani morajo paziti, da se brezposelnost ne bi bistveno povišala in da gospodarstvo ne bi padlo v območje recesije. Kar pa lahko dosežejo z dodatnim stimuliranjem gospodarstva. Torej z zniževanjem obrestnih mer in z dodatnim tiskanjem denarja. Situacija je zelo zahtevna in mnogi strokovnjaki pravijo, da jim centralni bankirji ne bodo kos.
Kako bo vojna v Ukrajini vplivala na svetovno gospodarstvo?
Vojna v Ukrajini na noben način ne more pripomoči k gospodarski rasti. Lahko pa še dodatno zaostri težave v dobavnih verigah. Rusija je namreč zelo pomemben izvoznik energentov (nafta in plin) in mnogih zelo pomembnih surovin.
Če nič ne špekuliramo, kaj vse se lahko razvije iz te agresije na Ukrajino, če ne razvijamo črnih scenarijev (ki so mimogrede veter v jadra rumene kovine) in če upoštevamo samo to kar vemo, potem je veliko vlagateljev zelo zadovoljnih, da imajo v svojih portfeljih tudi naložbeno zlato. Veliko ljudi bo po moji oceni do tega spoznanja še prišlo, kar bo pomembno povečalo povpraševanje po količinsko omejenem zlatu (zlata se ne da tiskati), zato je v naslednjih letih pričakovati konkretno rast cene zlata.
Trackbacks/Pingbacks