Centralne banke po vsem svetu imajo med svojimi deviznimi rezervami tudi naložbeno zlato. Nekatere gospodarsko najbolj uspešne države na svetu imajo v svojih deviznih rezervah celo preko 60 % naložbenega zlata. To pomeni, da držijo manj kot 40 % FIAT valut (dolarjev, evrov, frankov, …) v svojih deviznih rezervah (zanimivost: nakupi centralnih bank tudi pozitivno vplivajo na ceno zlata).
Leta 2013 je takratni predsednik Evropske Centralne Banke (ECB) Mario Draghi na novinarski konferenci odgovoril na vprašanje Da Silve iz Univerze Harvard, zakaj centralne banke kupujejo zlato. Povedal je, da so razlogi v:
– zagotovilu varnosti,
– dokaj dobri zaščiti pred nihanji dolarja,
– diverzifikaciji tveganja in
– mnogih drugih razlogih.
Poleg tega je komentiral, da bi bilo rumeno kovino nespametno prodajati in da centralne banke, ki so se kljub temu v preteklosti odločile za prodajo svojih zlatih rezerv, niso bile smatrane kot grozno uspešne.
To je eden redkih pozitivnih zapisov o naložbenem zlatu s strani kakšnega uglednega predstavnika pomembne centralne banke. Na splošno velja to tudi za predstavnike širšega bančnega sektorja. Kar je logično, saj njim ni v interesu, da bi ljudje na splošno bili finančno močni in neodvisni.
Zato od teh ljudi pogosto slišimo, da je naložbeno zlato nedonosna naložba, da ne prinaša nobenih obresti ali dividend, da nima nobene uporabne vrednosti in podobno. Vi pa se sedaj vprašajte, ali so pri tem iskreni, če ga sami na drugi strani kopičijo.
Zakaj centralne banke kupujejo naložbeno zlato?
Države, ki imajo največ zlata (vir: www.gold.org):
Katere države kupujejo največ zlata?
Zadnjih 12 let smo namreč priča neprestanemu neto kupovanju zlata s strani centralnih bank. To počnejo potihoma, brez vsakega pompa. Ampak stalno in zanesljivo. Predvsem Kitajska, Rusija in Indija so v teh letih po uradnih podatkih skupaj kupile skoraj 3.000 ton zlata. Je pa treba upoštevati tudi to, da je Kitajska zadržana pri razkrivanju tovrstnih podatkov. Nazadnje so stanje zlata v svojih deviznih rezervah objavili leta 2019. Mnogi poznavalci še močno dvomijo v točnost objavljenih podatkov. Kitajska je namreč največja proizvajalka plemenite kovine na svetu. Ob prepovedi izvoza le-te je še največja uvoznica zlata na svetu. Zato so zelo žive špekulacije, da se Kitajska (v sodelovanju še z nekaterimi prijateljskimi državami) pripravlja na izdajo rezervne valute kot alternativo dolarju, ki bi imela kritje v naložbenem zlatu.